Osebna zgodba policista - Spremeni sebe in spremenil boš svoj svet

Ivan Jurgec, Osebna zgodba policista

Vsak ima zgodbo v sebi, katera lahko spremeni na tisoče življenj. Vsak ima izkušnje, ki so jih izoblikovale in jih ustvarile v osebo, katera so danes. Prav vsak od nas ima zgodbo, ki vsebuje lepoto življenja v celoti – lepoto učenja in osebne rasti. Življenje je velika učna ura iz katere bomo odnesli vse, česar se bomo pripravljeni naučiti.

Vsi imamo unikatno življenjsko pot in ker sem trdno prepričan, da je vsak zmožen napisati svojo zgodbo in jo spremeniti v knjigo, ki bo pomagala ljudem, sem se leta 2016 odločil, da še sam napišem knjigo ter delim svojo življenjsko pot z vsemi vami. Sprejeti moramo svojo preteklost in deliti znanje, ki smo ga prejeli skozi leta.

V svoji prvi knjigi Osebna Zgodba Policista, sem se odločil deliti z ljudmi svojo osebno rast, izkušnje in najtežje trenutke svojega življenja. Moj namen je pomagati ljudem odkriti lepoto življenja, ki se prikaže, ko se odločimo spremeniti sebe. Neverjetno hvaležen sem za vse padce in prepreke, saj sem iz njih ustvaril knjigo, katera verjamem, bo pomagala mnogim od vas.

Prav vsak od nas je vreden sreče, ljubezni in uspeha. In prav vsak od nas je odgovoren za življenje katerega živimo.

Skozi zgodbe, ki sem jih zapisal v knjigi, vam želim povedati in prikazati, da se je mogoče kljub neprijetnim padcem in dogodkom v življenju, različnim težavam, takšnim in drugačnim problemom zoperstaviti na miren način. Kako? Tako, da najdemo pot do spoznanja, da je potrebno za svojo srečnejše in bolj kakovostno življenje spremeniti najprej sebe, svoj odnos do sebe, do drugih, svoj način razmišljanja, navade, prepričanja, družbo in seveda pogled na življenje.

S knjigo Osebna Zgodba Policista, vam želim ponuditi pomoč. Ne morem in ne smem vam vsiljevati pomoči, vedite pa, da sem tukaj in da sem vam pripravljen pomagati.

Poleg zgodb, ki sem jih zapisal sam, boste prebrali tudi zapisa najstarejših hčerk in ob tem spoznali njuno razmišljanje ter občutke, ki sta jih doživljali takrat ob razpadu družine in vse ostalo kar se je ob tem dogajalo.

Ob koncu pa vam bom predstavil različna orodja in metode, ki so meni in moji družini spremenila življenja, ter sem prepričan, da lahko pomagajo tudi vam pri spremembi vašega življenja. Pri meni osebno se je to zgodilo šele po tem, ko sem dejansko spoznal, da sem jaz in samo jaz odgovoren za svoje življenje.

Danes zase lahko rečem, da sem srečen, zadovoljen, vesel in zelo hvaležen moški, oče, dedek in policist, ki ima v življenju postavljene visoke osebne cilje. Spoznal sem, kaj je moje poslanstvo na Zemlji : pomagati ljudem. Ta knjiga Osebna Zgodba Policista je namenjena le temu.

Želim vam prijetno branje, Ivan Jurgec

Preberite si nekaj mnenj o knjigi

Po navadi so mi policisti bolj vzbujali strah kot kaj drugega, vendar ti, Ivček, si dokazal, da imajo lahko tudi policisti ogromno srce.:). Glede na to, da so dogodki, ki si jih doživljal sam, v današnjem času pogosti, je knjiga pravo darilo za tiste, ki so imeli podobne izkušnje ali pa se s tem še soočajo in pa seveda tudi za tiste, ki se na srečo s tovrstnimi težavami nismo srečali. S knjigo si mi dal širši pogled na »funkcioniranje« družine, saj se sama pogosto pritožujem nad različnimi potezami članov v svoji družini. S tvojo pomočjo sem spoznala, da naša družina odlično funkcionira, ne glede na mnoga nesoglasja. Knjigo priporočam vsem, ki se pritožujejo nad stanjem v družini, pa naj bo to pretirano pritoževanje ali pa zelo upravičeno. Ker te osebno poznam, vem, da živiš točno tisto kar v knjigi omenjaš. Čestitam za premagano bitko. Si moj zgled in želim si iti po tvojih stopinjah, da spremenim sebe in na ta način spremenim svoj svet. Hvala za pomoč na tej poti!
Nina Mandelj
Čudovita knjiga! Ker poznam Ivana osebno, ima knjiga zame še dodatno težo. Kako je lahko človek, ki stoji pred mano, tako umirjen, prijeten, z ogromnim srcem, šel čez take hude življenjske preizkušnje? Kako je lahko kljub vsem tažkim stvarem, ki jih opisuje v knjigi, prišel do tu, kjer je. In ravno to Ivan tudi razloži v knjigi. Če govorimo o zgodbah uspeha, je ta zagotovo ena izmed njih. Zgodba bolečin, grozot, težav, zgodba rasti in iz mojih oči celo preroda. Predvsem pa zgodba izjemnega POGUMA in MOČI. Knjiga za vse, ki kadarkoli pomislite, da je vaše življenje težko in da nimate pri tem kaj spremeniti …
Petra Škarja
Hvala za poslano knjigo, moram reči, da sem jo prebrala v hipu. Knjiga in tematika sta me zelo potegnili, zato sem jo tudi naročila, ko sem prebrala na fb o čem knjiga govori. Knjiga je zelo berljiva, pretresljiva, čustvena, poučna, globokoumna, iskrena. Moram reči, da vam čestitam in nikar ne nehajte pisati, tako vi, kot vaše hčere. Tudi sama ima tri hčere in te so moj ponos in steber moje sreče. Najbolje me je pretresla novica, da je vaša bivša partnerka pri samo rosnih 37 letih umrla, čisto prezgodaj. Poučna knjiga, za veliko nas bi morala biti učbenik, kako je lahko življenje kruto, če se udajaš alkoholizmu, tega je čedalje več v naši družbi med mladimi in vedno mlajšimi, družba pa ne naredi zadosti, da bi otroke v šoli osveščala kako je prekomerno pitje škodljivo in, da vodi v odvisnost, če se ga prevečkrat napiješ, pa čeprav so samo vikend pivci. Tako kot ste že sami napisali ne moreš začeti teči maraton brez predhodnega treninga, začne se z prvin pretečenim metrom, tako je z alkoholizmom, prične se z prvim kozarcem. Mogoce malce pretiravam, pa vendar v tem vidim hudo zlo za današnjo mladino. Vsi mi bi morali o tej tematiki veliko vec povedati, kot se v javnosti sedaj govori. Najbolje, bi bilo začeti v šoli, če ne že v vrtcih, da otroci preprosto dobijo odpor do prekomernega pitja alkohola. Tudi pitje je stvar kulture in vzgoje. Pa še nekaj je na kar bi jaz zelo rada opozorila starše, družbo in vse vpletene v odnose, vse premalo je spoštovanja do vseh. Če sebe ne spoštujes, ne moreš spoštovati nikogar. Če živiš v harmoniji sam s seboj je vse veliko lažje, odnosi so lepi in popolni. Malo sem zašla, se vrnem na knjigo, lepo ste napisali, da je treba prvo spremeniti sebe, ker drugih res ne moreš, samo s svojim izgledom jih lahko spremeniš. Še nekaj bi rada povedala, da se moramo mi starši učiti od otrok in ne obratno, samo žal včasih to prepozno zaznamo. Sedaj bom pa nehala, kajti o tem bi lahko pisala in pisala in razpravljala v nedogled, hvala za prijetno branje in takšne literature bi moralo biti še več, da bi se znali ljudje osveščati in delati na sebi in medsebojnih odnosih.
Gordana Tušar
Ponavadi sem taka, da veliko knjig ne preberem do konca. Če mi knjiga ni všeč, jo kar zaprem – mogoče slaba lastnost, saj pravijo ”slab začetek, dober konec”, vendar kdo bi si lahko pomagal? 😉 Ivan, tvojo knjigo pa nisem spustila iz rok vse do zadnje strani. Imela sem to čast, da sem te spoznala že prej, kot pa si izdal knjigo, in rečem lahko le, da si res človek, ki živi točno tako življenje, kot ga opisuje v knjigi. Ko sem te spoznala v živo, sem že vedela, da tvoja preteklost ni bila ravno sijoča, vendar veliko je bilo še stvari za katere nisem vedela. Pa že takrat sem si mislila »Kako je lahko nekdo s tako temačno preteklostjo danes srečen«? Res občudovanja vredno. Po končanem branju tvoje knjige pa sem samo še bolj prepričana, da si eden izmed ljudi v mojem življenju, ki so pustili močen pečat. Najbrž se vsem dogaja, da imamo slab dan ali pa se nam samo nekaj slabega pripeti in takrat mislimo, da se je za nas končal svet. Razmišljamo samo še o tej zadevi in o tem kako nesrečni smo v življenju. Tvojo knjigo sem prebirala v času, ko sem se končno opogumila in si dovolila, da končam nekaj v čemer nisem bila srečna. Morda se še spomneš, ko smo se na najini delavnici pogovarjali o mojem življenju in eni veliki spremembi, ki bi jo rada naredila. In res sem jo. Pobrala sem sebe in Molly in zdaj sva ”perfect duo”, ter z odprtimi rokami in veliko žlico zajemava življenje – točno tako kot si zasluživa… Vendar v tistem trenutku, ko sem to naredila, sem bila prepričana, da mi življenje že res ves čas polaga polena pod noge. Najprej anoreksija, potem še zmedenost v ljubezni, iskanje službe in konec koncev vedno prisotno vprašanje »Kaj bo z mano, bom o.k.«? In takrat primem v roke tvojo knjigo in dobesedno ”požrem” strani, v katerih opisuješ skozi kaj vse si že šel. In kar je še pomembnejše – da si preživel! In si zdaj srečen človek, z veliko optimizma v sebi! Dovolil si si sprememb in si dal priložnost zaživeti srečno življenje. In, ko človek to prebere, se mu res vsak problem zdi majhen. Drobcen. Poleg tega pa dobi še voljo, da vsak ta drobec reši! In kaj več ti lahko da knjiga kot pa upanje na izboljšanje?! Res si napisal knjigo, ki bi jo morala imeti v svojem domu vsaka družina. Prebrati bi jo morali tako stari kot mladi. Vsi bi se lahko iz nje nekaj naučili. Ivan, hvala ti za izpovedano zgodbo in upam, da jo v roke dobi čim več ljudi!
Špela (in Molly)
Pozdravljeni. Prebrala sem vašo knjigo in moram priznati, da je čudovita knjiga, ki lahko pomaga predvsem tistim, ki vidijo svoje težave za najhujše na svetu. Saj skozi knjigo lahko spoznamo, da ni nikoli prepozno za spremembe - lepše kakovostnejše oz. za čudovito življenje in odnose. Čestitam vam za uspehe na vaši poti preobrazbe, kljub padcem, ki so se vam v življenju dogajali. Hvala za to res čudovito knjigo, ki vem in verjamem, da bo pomagala mnogim izmed nas če le to želijo in so pripravljeni tudi za to nekaj narediti. Zato komaj čakam da preberem še vašo naslednjo knjigo, za katero čutim, da bo tudi ta naravnost čudovita in uporabna v vsakdanjem življenju. Hvala, želim vam vse lepo na vaši poti in upam da še napišete kakšno knjigo.
Rozalija
Ivan Jurgec, Osebna zgodba policista