Najbogatejši človek v Babilonu – George S. Clason

Najbogatejši človek v Babilonu

Najbogatejši človek v Babilonu

Sedem zdravil za suho denarnico

Slava Babilona ostaja! Dolga stoletja je veljal za najbogatejše mesto, polno sijajnega blaga. A ni bilo vselej tako. Bogastvo Babilona je nastalo kot posledica modrosti prebivalcev. Najprej so se morali naučiti obogateti.

Dobri kralj Sargon se je vrnil v Babilon, ko je porazil svoje sovražnike Elamite. Tu pa ga je čakal težaven položaj. Njegov komornik mu ga je takole razložil:

Po dolgih letih velikega napredka, ki ga je doživel naš narod, ker je Vaša visokost gradila velike kanale za namakanje in mogočne hrame za bogove, pa se zdaj, ko so se ta velika dela končala, ljudstvo ne more več preživljati.

Delavci nimajo več dela. Trgovci imajo manj kupcev. Poljedelcem ne uspeva prodati njihovih izdelkov. Ljudstvu primanjkuje zlata, da bi kupilo hrano. “Kam je vendar odšlo tisto zlato, ki smo ga porabili za te bleščeče izboljšave?” je kralj zahteval odgovor. “Bojim se,” je rekel komornik, “da je končalo v žepih nekaterih zelo bogatih ljudi v našem mestu. Hitro je spolzelo skozi prste večine naših meščanov kakor kozje mleko skozi cedilo. Ker se je presušil izvir zlata, večina ljudi nima denarja.”

Kralj je nekaj časa razmišljal. Nato je vprašal: “Zakaj je bila samo peščica ljudi sposobnih prigrabiti si vse zlato?

Ker vedo, kako,” je odgovoril komornik.”A človeka ne moremo obsoditi samo zato, ker je uspel in ker zna uspeti. Tudi bi ne bilo pravično mu vzeti nekaj, kar je pošteno zaslužil, samo zato, da bi dali manj sposobnim od njega.”

“Vendar,” je vztrajal kralj, “zakaj pa se ne bi vsi ljudje naučili, kako dobiti zlato, da bi tako tudi sami postali bogati in uspešni?

To je povsem mogoče. Vaša visokost. A kdo bi jih o tem lahko poučil. Zagotovo ne svečeniki, ki o služenju denarja ne vedo prav ničesar.”

“Kdo v mestu najbolje ve, kako postati bogat, komornik?” je vprašal kralj. “V vašem vprašanju je odgovor, Vaša visokost. Kdo si je nabral največje bogastvo v Babilonu?” “Dobro povedano, moj komornik. To je Arkad. On je najbogatejši človek v Babilonu. Jutri mi ga pripelji.”

Naslednji dan se je po kraljevem ukazu Arkad javil kralju, ves pokončen in živahen, starosti navkljub. “Arkad”, je spregovoril kralj, “mar je res, da si ti najbogatejši človek v Babilonu?” “Tako pravijo, Vaša visokost, in tega nihče ne zanika.” 

“Kako si tako obogatel?” “Z izkoriščanjem priložnosti, ki so sicer na voljo vsem prebivalcem našega dobrega mesta.” “Začel si iz nič?” “Imel sem samo veliko željo po bogastvu. Poleg tega pa prav ničesar.” 

“Arkad,” je nadaljeval kralj, “naše mesto je v zelo težavnem položaju, ker samo pešcica meščanov ve, kako obogateti, in ima monopol nad bogastvom, množica pa ne ve, kako zadržati vsaj delček zlata. Želim si, da bi bil Babilon najbogatejše mesto na svetu. Da pa bi se to lahko uresničilo, mora postati mesto številnih bogatašev. Zato moramo vse ljudi naučiti, kako naj si pridobijo bogastvo. Povej mi, Arkad, poznaš kakšno skrivnost? Jo je mogoče spoznati?”

“Ta skrivnost je zelo praktične narave. Vaša visokost. Tistega, kar ve en človek, se lahko vsi naučijo.” Kraljeve oči so zasijale. “Arkad, govoriš prav to, kar si želim slišati. Si se pripravljen posvetiti temu velikemu cilju? Si pripravljen svoje znanje deliti v šoli za učitelje, da bodo učili druge, vse dokler ne naučimo prav vseh podanikov mojega kraljestva?”

Arkad je pokimal in rekel: “Se Vaš ponižni služabnik, ki mu ukazujete. Vse svoje znanje bom z veseljem delil z drugimi, da bi se izboljšalo stanje mojih bližnjih in povečala slava mojega kralja. Naj vaš komornik pripravi razred s sto ljudmi, jaz pa jih bom naučil, kako s pomočjo sedmih zdravil odebeliti denarnico, kakor sem tudi sam odebelil svojo, nekdaj najbolj suho denarnico v vsem Babilonu.”

Čez dva tedna se je na kraljev ukaz v veliki dvorani hrama učenja zbralo sto ljudi. Posedli so v polkrog okrog Arkada. Ta pa je sedel poleg majhne mizice, na kateri je gorela svetilka, ki je razširjala nenavaden, a prijeten vonj.

“Poglej najbogatejšega človeka v Babilonu,” je zašepetal eden od učencev in udaril po rami svojega soseda, ko je Arkad vstal. “Tudi on je samo človek, kakor mi vsi.”

“Kot zvesti podanik našega velikega kralja,” je začel Arkad, “stojim pred vami in mu služim. Ker sem bil sam nekoč reven mladenič, ki sem si toliko želel zlata, da se poiskal znanje, ki mi je omogočilo, da sem prišel do bogastva, mi je veliki kralj naročil, naj vam to znanje predam. 

Bogateti sem začel na najskromnejši način. Imel nisem prav nobene prednosti v primerjavi z vami ali vsakim drugim babilonskim meščanom. Prvo skladišče za moje blago je bila zelo obrabljena denarnica. Gabila se mi je njena nekoristna praznina. Želel sem si, da bi bila okrogla in polna, da bi v njej žvenketali zlatniki. Zato sem iskal način, kako bi jo pozdravil. Odkril sem sedem zdravil. 

Vam, ki ste se zbrali pred menoj, bom predstavil sedem zdravil za suho denarnico. Te priporočam vsem tistim, ki želijo veliko zlata. V naslednjih sedmih dneh vam bom predstavil vsak dan po eno od teh sedmih zdravil.

Pazljivo poslušajte, kaj vam bom povedal. O tem znanju razpravljajte med sabo. Dobro se naučite te lekcije, da boste tudi vi lahko v svojo denarnico posejali seme bogastva. Najprej: vsakdo med vami mora začeti modro zbirati svoje bogastvo. Samo tako in takrat boste sposobni o teh resnicah poučevati druge.

Naučil vas bom preprostih prijemov, kako odebeliti svojo denarnico. To je prvi korak, ki vodi v hram bogastva, vendar pa vanj ne more priti nihče, ki ni sposoben narediti tega prvega koraka. 

Zdaj bomo govorili o prvem zdravilu.

PRVO ZDRAVILO

Začnite pitati svojo denarnico

 Arkad je nagovoril nekega zamišljenega možaka iz druge vrste. “Moj dragi prijatelj, s katero obrtjo se ukvarjaš?” 

“Sem pisar,” je odgovoril človek, “in rezbarim črke na glinene ploščice.” “Prav s takim delom sem tudi sam zaslužil svoje prve bakrene beliče. Torej imaš enake možnosti, kakor sem jih imel jaz.” Nato je nagovoril rdečeličnega moškega, ki je sedel nedaleč stran za slavnostno mizo. “Povej mi, s čim si služiš kruh?”

“Sem mesar,” je odgovoril ta človek, kupujem koze, ki jih vzgajajo poljedelci in meso prodajam gospodinjam, kožo pa čevljarjem.” “Ker tudi ti delaš in nekaj zaslužiš, imaš vse možnosti za uspeh, kot sem jih imel tudi sam.” Arkad je tako vprašal vsakega, s čim se preživlja. Ko je končal, je rekel: “Kot vidite, moji učenci, je veliko obrti in poklicev, s katerimi se lahko ljudje ukvarjajo in služijo denar. Vsaka od teh oblik zaslužka pomeni izvir zlata, iz katerega lahko delavec zajema delež za svojo denarnico. Tako se v vaše denarnice steka potok denarja, velik ali majhen, odvisno od vaših sposobnosti. Mar ni tako?! Vsi so se z njim strinjali.

“Zatorej,” je nadaljeval Arkad, “če vsakdo med vami želi zase pridobiti bogastvo, mar ni modro začeti izkoriščati ta vir bogastva, ki je že na voljo?” Tudi s tem so se vsi strinjali.

Potem se je Arkad obrnil k nekemu skromnemu človeku, ki je zase povedal, da je trgovec z jajci. “Če vzameš košaro in vsako jutro položiš vanjo deset jajc, vsak večer pa iz nje vzameš devet jajc, kaj se bo na koncu zgodilo?”

“Sčasoma bo košara polna.” “Zakaj?” “Ker vsak dan vanjo dam več jajc, kot jih nato iz nje vzamem.”

Arkad se je obrnil k razredu z nasmehom na licu: “Ima kdo pri sebi svojo suho denarnico?”

Najprej so se vsi malce zmedli. Nato pa so se nasmejali. Nazadnje so vsi mahali s svojimi praznimi denarnicami. 

“Prav,” je nadaljeval, “zdaj vam bom razkril prvo zdravilo, ki sem ga spoznal za zdravljenje suhe denarnice. Storite tako, kot sem predlagal trgovcu z jajci. Od vsakih deset beličev, ki jih date v denarnico, jih porabite samo devet. Vaša denarnica se bo tisti hip začela debeliti. Vse večja teža vam bo vse ljubša, vaši duši pa bo prinesla občutek zadovoljstva. Nikar tega, kar vam govorim, ne grajajte, češ da je preveč preprosto. Resnica je vselej preprosta. rekel sem, da vam bom povedal, kako sem obogatel. tako sem začel. Tudi sam sem imel suho denarnico in sem preklinjal, ker nisem imel ničesar, s čimer bi lahko ustregel svojim željam. A takrat, ko sem iz denarnice vzel devet od desetih beličev, ki sem jih dal vanjo, se je ta začela debeliti. Enako bo tudi z vašo denarnico.

Zdaj pa vam bom povedal nenavadno resnico, ki je sicer ne razumem povsem. Ko sem začel trošiti le devet desetin svojih prihodkov, sem lahko še naprej živel povsem normalno. Ni mi manjkalo nič več kakor prej. To je prav gotovo zakon bogov, po katerem k tistemu, ki varčuje in ne porabi določenega dela svojega zaslužka, denar laže prihaja. Enako pa tudi velja, da se tistemu s prazno denarnico zlato izmika.

Kaj od vsega si najbolj želite? Je to izpolnjevanje dnevnih želja ali pa dragulji, nakit, lepša oblačila, več hrane; si želite stvari, ki hitro minejo in jih pozabimo? Ali pa si želite pomembnejše stvari, na primer posestvo, zlato, zemljišče, črede, naložbe, ki prinašajo dobiček? Beliči, ki jih jemljete iz denarnice vam omogočajo prvo. Beliči, ki jih pustite v njej, pa omogočijo drugo.

To je, moji učenci, prvo zdravilo, ki sem jih odkril za svojo suho denarnico: Od vsakih deset beličev, ki jih dam v denarnico, jih porabim samo devet. Razpravljajte o tem med seboj. Če pa komu uspe dokazati, da to ni res, naj mi to pove jutri, ko se bomo znova dobili.”

OD VSAKIH DESET BELIČEV, KI JIH DAM V

DENARNICO, JIH PORABIM SAMO DEVET.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja