Bistvo te knjige Česar nas niso naučili v šolah – Petra Škarja je, da čim več nadobudnih osebam s podjetniško žilico pomaga prebroditi teh nekaj začetnih let podjetništva, ko se nekje zatika, pa niti ne vemo, kje, ko spoznavamo neka splošna dejstva, ki so nam bila, ne vemo, zakaj, prej neznana, in ko smo še vedno preveč pod vplivom nekaterih priučenih zadev iz šole, in te nas lahko zelo omejujejo …
Obstaja nenapisano pravilo : ljudje z visoko izobrazbo imajo boljše službe in več denarja. pa to res v večini drži?
Poznate ljudi, ki imajo zelo visoko izobrazbo, vendar so finančno na dnu ali zgolj v povprečju, morda nimajo družine, so nesrečni … In na drugi strani –
In zakaj je temu tako? Zato, ker nas določenih stvari v šoli ne naučijo. Vendar so to bistvena področja v našem življenju. In prav tu, kjer bi najbolj potrebovali pomoč, smo prepuščeni sami sebi. Pojdi v svet in se nauči sam …
To je vse lepo in prav, moramo biti samostojni v razmišljanju, vendar obstaja ena velika težava. V šolah nas NE učijo razmišljanja, ampak zgolj sledenja in “piflanja” nečesa, kar se jim zdi pomembno, ne glede na to, kdo smo mi kot osebnost. Precej nas omejijo v razmišljanju in nas ukalupljajo. Za formalno izobrazbo je recimo da, to čisto v redu. Težava pa nastane, ko se NE ZNAMO sami naučiti določenih življenjskih pomembnih stvari, ne znamo kreativno razmišljati, ne znamo prav presojati in iskati rešitve ter prave poti, morda najhuje od vsega pa –
Kot da bi nam vsa ta leta šolanja pomagala, da nam kreativni del možganov zamre, da sami ne znamo razmišljati in da zgolj slepo sledimo navodilom s strani delodajalca, države, cerkve, staršev … Stari Grki so verjeli, da je treba ljudi naučiti misliti. Mi naše najmlajše učimo ubogati.
Želim, da vas ta knjiga vsaj malo napoti na pravo pot v svet sreče, zadovoljstva, medsebojnega razumevanja, bogastva, družine … Predvsem pa ne pozabite: najpomembnejše od vsega je, da se SAMI NAUČITE RAZMIŠLJATI in delovati kreativno. Ko to osvojite, boste kar naenkrat zmožni upravljati vsa področja življenja, če boste to želeli. Seveda ne bo vedno enostavno in bodo prav tako prišle težave. A če znate takrat delovati kreativno, boste lažje našli pot iz njih.
Naš um ima neverjetne zmožnosti iskanja idej, rešitev, poti, ustvarjanja nemogočega … In res škoda, škoda, škoda, da nas celotna družba uči to omejevati: “Ne bodi pameten. Naredi, kakor smo ti naročili.” Že s tem ko nas učijo, kaj je “normalno”, kakšno vedenje se od nas pričakuje, kako moramo stopati po začrtani poti, kako se moramo vesti v šoli …, in s tem ko so postavili enako lestvico za popolnoma vsakega učenca in ga glede na to lestvico ocenili, so nam pomagali, da uničujemo svoj kreativni um in zgolj sledimo navodilom: “Če pravilno odgovoriš na 90% vprašanj, dobiš 5.”In kaj je pravilen odgovor? To je tisti odgovor, ki so nam ga napisali v knjigi, ki so nam ga ONI povedali. In ne tisti odgovor, ki smo se ga sami spomnili, s svojo glavo, s svojim razmišljanjem.
Še nekaj bi rada razčistila na začetku. Ta knjiga nikakor ne govori o tem, da šola oziroma formalna izobrazba ni v redu, da ni potrebna. Nikakor ne. Želim pa opozoriti na težavo v našem razmišljanju, ko se popolnoma zanašamo ZGOLJ na formalno izobrazbo. “Tako se me naučili v šoli, tako je prav,” slišim mnogokrat od zaposlenih. Raje sprejmimo šolo kot nujno danost, kjer smo se naučili ogromno bolj ali manj pomembnih podatkov, ki so podani po sistemu, kako naučiti čim več izredno različnih ljudi enake stvari. Pisanja, branja, računanja … In da je sploh mogoče podati ta znanja v razredih po 30,40 otrok je potreben sistem, red. Logično. Sicer t sploh ne bi bilo izvedljivo.
Ta sistem je dosegel svoj namen (naučiti vsakega otroka teh osnov ne glede na to, kakšen je, kakšno osebnost ima in kaj si želi), je pa hkrati za sabo pustil nekatere negativne posledice, ki se jih moramo zavedati, da jih lahko presežemo. Ta dejstva morda niso bila omejujoča v socializmu in še leta pred tem. So pa zagotova uničujoča danes, ko smo v kapitalizmu, ko se merijo naši rezultati, in ko je pomembno, da znamo RAZMIŠLJATI s svojo glavo. Sliši se preprosto, a le malokdo zna resnično široko razmišljati s svojo glavo.
Vas izzovem: znate nanizati deset idej o eni stvari. Bi šlo? Poizkusite. Bodite kreativni. Napišite čim hitreje deste idej, kako bi zaslužili 10.000 EUR v enem dnevu. tri, štiri, zdaj … Večini vam bo težko. Majhnemu otroku ne bi bilo. On bi vam našteval ves dan in dajal ideje. Zakaj je temu tako? Ker nas sama družba, šolstvo, država, mediji, starši … ukalupljajo in nas želijo vse čim bolj postrojene, enake. ker nas je tako lažje nadzirati (v pozitivnem in negativnem smislu). Delno je to dobro. Super je za državo, Cerkev, večje ustanove. Slavo je v tem smislu, da z leti s takim načinom življenja izgubljamo kreativnost, vse težje najdemo ideje. In to nas zagotovo ovira v življenju. Nevede se hitreje počutimo nemočne, obupane, brez izhoda (seveda, če pa ne najdemo dovolj rešitev v trenutku). In posledica je slab življenjski standard, splošen negativizem in osebne težave na vsakem koraku.
In če pogledate naokoli –
Delajte to, za kar ste bili ustvarjeni, in potem se ne boste več počutili, da ste v službi. Živite svoje sanje, vdihnite življenje in hodite pokončno.
Verjemite vase, v svoje ideje. Poskusite. Našli boste pot, ki je pravilna. A brez iskanja vam ne more uspeti, brez spodrsljajev vam ne more uspeti. Samo naredite, ne bojte se. In ja, sreča ne obstaja, ampak le vaši koraki, dejanja, ki vas pripeljejo do nje! Tvegajte, drugače življenje ni zanimivo.
Obiščite Petrino spletno stran.