Ugotovite, kako živite
Predstavljate si, da stojite na vrhu hriba v predmestju v dežju in strmite v sivo mestno panoramo. To je lahko mesto, v katerem ste odraščali, ali mesto, v katerem živite zdaj. V dežju je videti hladno in negostoljubno. Stavbe so videti zanemarjene in stare. Ulice so prepolne prometa in vsi so videti nesrečni in nerazpoloženi. pote pa se zgodi nekaj čudežnega. Oblaki se pretrgajo in skoznje posije sonce. Ves svet se v hipu spremeni. okna zgradb se spremenijo v zlato, sivi beton pa v bleščeči bron. Ulice so videti zloščene in čiste. Pojavi se mavrica. Umazana reka se spremeni v eksotično, lesketajočo se kačo, ki si utira pot skozi mesto. Za en sam čaroben trenutek se zdi, da se je vse ustavilo; vaše dihanje, vaše srce, vaš um, ptice na nebu, promet na ulicah, sam čas. vse je omirovalo, kot bi se hotelo načuditi preobrazbi.
Takšne čudovite in nepričakovane spremembe zornega kota imajo dramatičen učinek – ne samo na to, kar vidite ampak tudi na to, kar mislite in čutite, in na vaš odnos do sveta. V hipu lahko radikalno spremenijo vaš celotni pogled na življenje. Zares neverjetno pri vsem tem pa je, da se v resnici spremeni zelo malo; mestna panorama ostane enaka, a ko posije sonce preprosto vidite svet v drugačni luči. Nič drugega kot to.
Če na svoje življenje pogledate iz drugega zornega kota, vam lahko to spremeni tudi občutke. Pomislite na čas, ko ste se pripravljali na zaslužene počitnice. Narediti je bilo treba veliko preveč stvari in za vse preprosto ni bilo dovolj časa. Iz službe ste se vrnili pozno, potem ko ste tam zaman poskušali dokončati zadane cilje. Počutili ste se kot hrček, ujet v kolo, ki se vrti in vrti in vrti. Težko se je bilo celo odločiti, kaj vzeti s sabo. Ko ste spakirali, ste bili izčrpani in niste mogli zaspati, ker ste v mislih kar naprej prelevali o vseh stvareh, ki ste jih delali čez dan. Zjutraj ste se zbudili, zložili vso prtljago v avto, zaklenili hišo in se odpeljali … In to je bilo to.
Malo kasneje ste ležali na prelepi plaži, se smejali in šalili s prijatelji. Delo in službene prioritete so bile nenadoma zelo daleč stran in komaj ste se še spomnili nanje. Počutili ste se kot sveža roža in spet celoviti, ker se je ves vaš svet povsem spremenil. Seveda je vaše delo še vedno obstajalo, vendar pa ste ga gledali iz drugačnega zornega kota. Nič več kot to.
Tudi čas lahko povsem spremeni pogled na življenje. pomislite na čas, ko ste se nazadnje prepirali s kolegom ali neznancem – morda s kom v klicnem centru? Takrat vas je kar razganjalo od jeze. Nekaj ur pozneje ste preišljevali, kakšne pametne besede bi lahko zabrusili tisti osebi, da bi ji zavezali jezik, pravzaprav bi jih ji morali reči. Posledice spora so vam verjetno uničile ves dan. Vendar pa vas nekaj tednov pozneje ni več popadel bes, če ste pomislili na tisti spor. Pravzaprav ste skoraj že pozabili nanj – od vaših burnih čustev ni ostalo skoraj nič. Dogodek se je kljub temu zgodil, vendar pa ste se ga zdaj spominjali iz drugačne časovne perspektive. Nič več kot to.
Čče spremenite zorni kot gledanja, lahko to spremeni vaše doživljanje življenja, kot so pokazali navedeni primeri. Vendar pa to kaže tudi na temeljno težavo – vsi ti dogodki so se pojavili, ker se je spreenilo nekaj zunaj vas; posijalo je sonce, odšli ste na počitnice, minil je čas. problem je v tem; če se zanašate sao na to, da se bodo spreenile zunanje okoliščine, da bi se lahko počutili srečne in poživljene, boste morali čakati zelo dolgo. In medtem ko boste čakali in ves čas upali, da bo posijalo sonce, ali si želeli, da bi lahko odpotovali na miren in tih kraj v imaginarni prihodnosti ali idealizirani preteklosti, ko bo vaše resnično življenje minevalo, ne da bi to sploh opazili. Pravzaprav je vseeno, ali se bodo tisti trenutki zgodili ali ne.
Vendar pa ni treba, da so stvari takšne.
Kot sva pojasnila v drugem poglavju, se zlahka ujamemo v cikel trpljenja in stiske, ko poskušamo odriniti svoje občutke ali začnemo pretirano tuhtati. Negativni občutki ne izginejo, če nam na reševanje problemov userjeni operativni odus uma poskuša pomagati. težave, ki jih poskušamo rešiti, samo še poslabša.
Vendar pa obstaja druga možnost. naš um s sveto komunicira še z nečim drugim – imenuje se eksistencialni modus. gre za nekaj podobnega, kot je spremeba zornega kota, čeprav je v resnici veliko več kot samo to. Gre za drugačen način vedenja in po njegovi zaslugi lahko vidimo, kako hoče um popačiti “resničnost”. Omogoča nam, da ne odmaknemo od naravne težnje uma po pretiranem tuhtanju, pretiranem analiziranju in moraliziranju. Svet začnemo doživljati neposredno, zato lahko vsako stisko, ki jo doživljamo, vidimo iz popolnega novega zornega kota in se spopadamo z življenjskimi težavami zelo drugače. Ugotovimo, da lahko spremenimo svojo notranjo pokrajino (pokrajino uma, če hočete), ne glede na to, kaj se dogaja okrog nas. Če hočemo biti srečni, zadovoljni in zbrani nismo več odvisni od zunanjih okoliščin. Spet imamo vajeti življenja v svojih rokah.
Operativni modus je past, eksistencialni pa pomeni svobodo. V vsej zgodovini so se ljudje učili negovati ta način bivanja in tudi vsak od nas lahko to počne. Meditacija za povečanje čuječnosti so vrata, skozi katera lahko vstopite v ta eksistencialni modus, in z nekaj vaje se lahko naučite odpreti vrata kadarkoli boste to potrebovali.
Popolno zavedanje – ali čuječnost – se spontano poraja iz eksistencialnega modusa, ko se učimo namenjati pozornost, namerno, v tem trenutku, brez vrednostnih sodb, in sicer stvare, kakršne so v resnici.
Po zaslugi čuječnosti začenjamo videvati svet tak, kakršen je, ne takšnega, kakršnega pričakujemo, kakršnega hočemo ali kakršnega se bojimo.
Te ideje so na začetku morda zdijo preveč nejasne, da bi jih lahko popolnoma dojeli. Že zaradi njihove narave jih je treba doživeti, da bi jih ustrezno razumeli. da bi vam olajšala ta proces, v nadaljevanju primerjava čuječnost oziroma eksistencialni modus z operativnim, in to po točkah. Čeprav nekaterih definicij in pojasnil morda še nekaj časa ne boste povsem razumeli, so dejanske koristi čuječnosti neizpodbitne. Pravzaprav je možno videti dolgotrajne koristi čuječnosti, ki se utrjuje v možganih, s pomočjo najmodernejše tehnologije za slikanje možganov.
