SKLEP
Za marsikaj si želim, da bi mi kdo od starejših in modrejših povedal, ko sem bil mlad.
Rodil sem se leta 1983, zato si seveda želim, da bi mi kdo povedal, naj denar, ki sem ga dobil za rojstni dan, vložim v delnice Microsofta. Ker sem iz Ohia, si želim, da bi mi kdo povedal, da bom moral počakati do svojega 33. leta, preden bom videl košarkaško moštvo Cleveland Cavaliers osvojiti naslov prvaka NBA, in da naj ne računam na nogometno moštvo Cleveland Browns.
Želim si, da bi me kdo – kakšen moški ali ženska, ki jo spoštujem – potegnil vstran in rekel: “Lewis, moškost je lažen pojem. Ni se ti treba obremenjevati s tem, da moraš biti “moški” ali “Moški” ali kar koli podobnega. Ne pretvarjaj se, da si kaj drugega ali kdo drug kot to, kar si v resnici. Delaj to, za kar veš, da je pravilno in prav; to je tvoja edina obveznost kot moškega in kot človeka.
Oh, kako zelo si želim, da bi mi kdo to povedal, in kako zelo si želim, da bi ga slišal. To bi mi prihranilo zelo veliko trpljenja. Trpljenje je močna beseda, ampak ko pomislim na svoje življenje, je to beseda, ki je opredeljevala mojo otroštvo. V jedru tega trpljenja pa je bil moj boj z moškostjo.
Dokler se nisem začel približevati 30. letu, sem ves čas trpel, še posebej v najstniških in studentskih letih. Muke v osnovnošolskih letih – ko sem se mučil z branjem, ko sem bil velik in neroden, ko sem prenašal dobršno mero ustrahovanja – so bile tako hude, da sem komaj zdržal pri življenju. mislil sem, da preprosto ne zaslužim tega privilegija.
Ko bi vsaj vedel, da mi ni treba dokazovati drugim, da sem moški. Čeprav sem se rodil kot moški, sem se moral šele naučiti, da je najboljše, kar lahko naredim, to, da se imam rad. Ko bi vsaj vedel, da se moram zadrževati v bližini ljudi, ki mi stojijo ob strani, ne pa tistih, ki me spravljajo v slabo voljo. Na začetku sem se po mojem obdal z ljudmi, ki so mi vzbujali občutek, da se moram dokazovati kot moški, jaz pa sem lahko to počel samo tako, da sem kradel, goljufal, lagal, se pretepal in bil agresiven.
Ko bi vsaj vedel, da mi ni treba trpeti, se nenehno dokazovati kot moški. Želim si, da bi vedel, kako se nehati obremenjevati in začeti odpuščati. Še zdaj, ko sem to razumsko dojel, ni zato nič lažje tako živeti, to resnično razumeti v duši in bitju. S tem se spopadam in to je tisto, kar me je prignalo do raziskovanja te teme.
Menim, da bi se morala vsaka knjiga začeti z bolečo točko. Knjiga, katere namen je deliti nauke ali pridigati ali teoretizirati – ima bralec kaj od nje? Ali v resnici prinaša kakšno korist avtorju? Po mojem ne.
Ta knjiga se je začela s hudo bolečo točko. Vse mi je šlo kot po maslu, ampak zdelo se mi je, da nekaj ni v redu. Bil sem sam in čeprav je imelo moje življenje številna zunanja znamenja uspeha, nisem bil srečen. Na kakšni zgodnejši življenjski stopnji se ne bi zmenil za te občutke. Pomeril bi tisto masko, ki bi se mi najbolj podala, da bi se izmaknil bolečini, potem pa pokazal svojo najboljšo podobo. Ampak tokrat sem bil sposoben narediti nekaj drugega, in sicer zaradi poti, ki sem jo prehodil do takrat.
Kadar slišim, kako kdo govori o preobrazbah in razsvetljenih, sem seveda sumničav. Po mojih izkušnjah to ne poteka tako. Po mojem je za spremembe v življenju potrebno kaj več od prebrane knjige ali udeležbe na seminarju. Ne zadostuje niti drastična izkušnja. Potrebne so izkušnje poleg časa, poleg dela – poleg pristne želje po spremembi.
Raziskovanje moje lastne moškosti se je začelo pred več leti. Odkril sem masko, ki sem jo nosil, in naredil, kar je bilo potrebno, da sem jo odstranil. ko sem že mislil, da sem razsodnejši, pa sem odkril novo. Šlo je za potovanje, polno izbruhov in krčev, hribov in dolin.
Poguben konec moje športne kariere je spravil na dan športno masko in masko agresivnosti, za katerima sem se skrival toliko let, ter razkril masko nepremagljivosti in masko šaljivca, ki sem ju nosil za prikrivanje bolečine. Izjemen poslovni uspeh je namestil materialno masko, pozornost, ki sem je bil zaradi tega deležen, pa je v mojo orožarno dodala še alfa masko. Zaradi propadlih ljubezenskih razmerij in prebolevanja spolne zlorabe, ki sem jo doživel kot otrok, sem se bolje zavedal, kako zlahka lahko zdrsnem za stoično masko ob prvem znaku duševnih bolečin v ljubezenskem razmerju (ko mi je končno uspelo narediti se ranljivega). Spoznavanje čudovitih mentorjev in svetovalcev – in njihovi nasveti, ki jih nisem razumel – je osvetlilo masko vsevednosti, ki je redno stala men mano in tako osebnim kot poklicnim razvojem.
Potrebni so bili svetovanje na štiri oči, meditacije na samem, globoko pogovori, poskusi in napake ter čas, ampak trdo delo je sčasoma pripeljalo do izoblikovanja moškega, kakršen sem danes. Nikakor nisem popoln in še vedno me čaka veliko dela, sem pa potrpežljivejši in prizanesljivejši ter precej ljubeznivejši. Na zadržujem napetosti v sebi in ne oklepam se več tako trpljenja, kot sem se ga nekoč. Nisem več tako zamerljiv, kot sem bil nekoč. Mislim, da sem stresel s svojih utrujenih pleč breme dokazovanja samega sebe. ne gre za to, da se nočem dokazovati, ampak zato, da mi nič več ni treba dokazovanja tega zato, da bi bil moški. Dokazal sem samemu sebi, da sem v življenju sposoben ustvariti tisto, kar resnično hočem.
Največja razlika? Zdaj se mi zdi, da sem sposoben služiti drugim, imeti vpliv na druge ter biti pomemben drugim in za druge. Moje razmišljanje se je spremenilo od “Kako lahko pridobim največ zase?” na “Kako lahko najbolje služim drugim ljudem?”
Kot sem rekel, je bil postopek počasen in postopen in ves čas sem nedokončan projekt. Del te poti sem opravil, ko sem prvič gledal govor Teda Ehrmanna na dogodku TEDx v Baltimoru, o katerem sem vam že toliko povedal. Še dlje po tej poti sem prišel, ko sem ga gledal tretjič, četrtič in petič. Še naprej hodim po njej zdaj, ko ga gledam znova ob končevanju te knjige. Vsakih ko ga gledam, bolje razumem njegove besede. Napisal jih bom tukaj, da jih boste videli:
Če bi bili danes na smrtni postelji, vedoč, da boste jutri umrli, in bi hoteli oceniti, kakšen človek ste bili in kakšen uspeh ste dosegli v življenju, bi odločalo dvoje in samo dvoje.
Prvo je to: Na smrtni postelji spoznate, da so bistvo življenja odnosi. Bistvo je zmožnost ljubiti in biti ljubljen. Kaj pomeni biti moški? Pomeni, da lahko nekomu pogledate v oči in rečete: “Rad te imam” in tudi sami prejmete to ljubezen.
Veste, kakšna vprašanja postavljate ob koncu svojega življenja? Ne o nagradah ali dosežkih ali ploskanju ali tistem, kar ste si nabrali. Vsa ta vprašanja sprašujejo po odnosih. Kakšen mož sem bil? Kakšen oče? Kakšen partner? Kakšen sin? Kakšen prijatelj? Koga sem imel rad in komu sem dovolil imeti rad mene?
Pri drugem gre za to: Na koncu življenja si želite, da bi se lahko ozrli nazaj na svoje življenje in vedeli, da so vaša dejanja imela težo. Da ste pustili nekakšno znamenje, nekakšen pečat, da ste bili tukaj. Vsi hočemo kaj zapustiti za sabo.
Želim si, da bi mi kdo to povedal, ko sem bil mlad. mogoče so mi starši in učitelji in trenerji to rekli, vendar sem živel popolnoma v svojem svetu, tako da takrat nisem bil zmožen slišati nikogar.
V tej knjigi se nisem spuščal v prevelike podrobnosti o svojem očetu, ker nisem hotel postavljati v ospredje sebe in svojih izkušenj z moškostjo. moja prepričanja o tej temi pa izvirajo iz odraščanja ob starših. Čeprav je oče nosil svoje različice alfa maske, maske vsevednosti in agresivnosti, je pokazal tudi zelo ljubeznivo, ranljivo plat. Velikokrat sem ga videl jokati ob filmih, ki so se ga dotaknili. Videl sem ga, kako se je mirno, prijazno in nežno vedel do mojih sester in mame, in kazal je občutljivo plat. Je ljubeč, od nekdaj je skrbel za naše dobro počutje in naredil bi kar koli, da bi nas obvaroval. Ker sem videl ta protislovja v njem, sem tudi sam v sebi občutil enako razdvojenost ob vseh pritiskih vrstnikov, slačilnice in medijev. Nisem znal biti takšen, kot sem v resnici, in gotov glede tega, kdo sem.
Ampak verjetno je tako, kot pravijo o posaditvi drevesa: najprimernejši čas, da ga posadiš, je pred dvajsetimi leti, drugi najprimernejši čas pa je takoj zdaj. Hja, nisem tako mlad kot nekoč, sem pa še vedno dovolj mlad, da poslušam Joejev nasvet in dovolim, da mi takoj zdaj izboljša življenje. Enako velja za vas.
Ivan Jurgec – Osebna zgodba policista – Stres odjebi!
