Kolikokrat slišite ljudi okoli sebe, da krivijo vreme za to kako se počutijo ali pa za to, zakaj niso nekam morali oditi? Kolikokrat vi uporabite vreme kot izgovor? Ali je vreme res krivo, da niste morali prej od doma ter ste sedaj zamudili sestanek? Ali je vreme res krivo, da ste se razburili zaradi nečesa nepomembnega? Zakaj kar naprej krivimo vreme?
Jane Wagner je rekla: “Osebno mislim, da smo razvili jezik, zaradi naše globoke potrebe po pritoževanju.”
Nihče si ne želi dežja, ker smo takrat menda prisiljeni, da ne počnemo nečesa kar bi lahko, vendar bi nam dež to otežil.
Saj veste, radi bi šli na sprehod, a bi morali držati dežnik, kar pa je seveda zelo neprijetno in izjemno težko delo. Radi bi obiskali prijatelje, a bi se morali peljati po deževni cesti in nato odpreti dežnik v avtu, da se ne zmočimo, ko izstopimo in potem bi puščali mokre sledi za nami, ko vstopimo v hiši in še in še in še. Koliko izgovorov!
Potem imamo tukaj še sonce. Sonce tudi ni popolno in ga radi uporabimo, kot izgovor, ko se nam nečesa ne da storiti.
Zelo si želimo prebrati knjigo, katero smo kupili takoj, ko je izšla, vendar je prevroče, da bi ležali na ležalniku zunaj, notri pa ni svežega zraka, torej se raje utrujamo s pritoževanjem in na koncu ne preberemo ničesar. Radi bi šli na jutranji tek, a je sonce že visoko na nebu, mi pa ne maramo teči po senci ter nositi kape, za to ostanemo doma in čakamo na hladnejše dni.
Seveda so hladni dnevi še hujši. Le kdo želi telovaditi v zimskem času? Kaj šele, da bi odšli na sprehod, medtem, ko piha ledeno mrzel veter ali prebrali knjigo; saj vsi vemo, da se med zimo tako hitro utrudimo in najraje zaspimo med branjem. Premrzlo je tudi za pohode, za odhod na seminarje ali delavnice, in pa seveda nihče ne želi piti smutijev, ker se vsi raje ogrejemo s kuhanim vinom.
Tako je to.
Vedno je krivo vreme. Nikoli ni lih prav za početi karkoli, vedno bomo našli nekaj, da bomo lahko krivili vreme. Tako pomehkuženi smo, da se poleti ne hodimo kopat in pozimi ne gremo sankat. Vreme uporabimo za to, da se izognemo zdravemu načinu življenja, izobraževanju, dogodivščinam in življenju na splošno. Raje se pritožujemo nad vremenom in pustimo, da nas malce mrzlote ali sopare uniči, kot pa, da bi se malo topleje oblekli ali pa našli hladno senco.
Manoj Arora je rekel: “Vsakič, ko vdahneš, je nekdo zadnjič izdihnil. Nehaj se pritoževati glede življenja. Dalo ti je več, kot znaš ceniti.”
Kaj, če bi od sedaj naprej, raje uživali v vremenu? Plešite v dežju, častite sonce, s spuščenimi lasmi hodite v vetrovnem vremenu. Pozimi naredite snežaka, spomladi vsaki dan posadite nove rože, poleti se potapljajte in jeseni hodite na pohode ter uživajte v razgledu.
Začnite ceniti mati naravo in njene darove. Vsaka sezona nam prinese drugačna darila in vsako vreme nas nauči nečesa novega. Namesto, da se pritožujemo nad vremenom, katerega ne moremo spremeniti, ga začnimo ceniti in uživati v njem.
Ivan Jurgec – Osebna zgodba policista – Stres odjebi!
