Velikokrat sem že srečal ljudi, ki so mi povedali, da so se skušali spremeniti, vendar jim ni uspelo. Ali so še bolj zboleli, postali še bolj nesrečni ali pa so se jim odnosi z bližnjimi še poslabšali.
Tej ljudje se nato vrnejo na stare tirnice in nadaljujejo od tam, kjer so začeli. Ker so neuspešno skušali spremeniti svoje navade, se zatečejo nazaj k navadam katere so bile del njihovega življenja prej.
Nina Hrusa je rekla: “Če želiš spremeniti sebe, moraš spremeniti svoj pogled na stvari.”
Torej, zakaj nekateri ljudje neuspešno obvladujejo spremembe? Po mojem mnenju sta razloga dva.
- Niso namenili dovolj časa znanju in učenju. Če so želeli boljše odnose, se niso poučili o tem kako to narediti. Če so želeli jesti bolj rastlinsko prehrano, si niso prebrali nobene knjige o prehrani in kako nadomestiti živalske izdelke. Če so želeli izgubiti težo, se niso poučili kaj jesti in kako se gibati.
- Že od začetka se niso želeli spremeniti. Se preden so začeli s spremembami, niso verjeli, da bodo učinkovale ali da so potrebne.
Če ne vemo kako nekaj spremeniti, le tega ne bomo spremenili. In če ne verjamemo, da so spremembe potrebne, bomo prej ali slej našli dovolj trden razlog, da bomo odnehali.
Ko se začnemo spreminjati, bomo šli skozi fazo čiščenja. Čiščenja uma, čiščenja telesa, čiščenja odnosov, čiščenja doma… Preden se spremembe poležejo in nam pokažejo pozitivne učinke, nas bodo malce pretresle in nam pokazale zobe.
Ko spremembe postanejo težke, imamo čas, da pogledamo, če počnemo vse tako kot moramo in ali lahko kaj popravimo.
Če se odločimo izgubiti težo, vendar se začnemo počutiti slabo in nam zmanjkuje energije, moramo pogledati ali morda ne stradamo ter če dobivamo dovolj kalorij (kajti za izgubo teže moramo včasih samo spremeniti kaj jemo, ne koliko jemo).
Če se odločimo, da bomo spremenili odnose in kar naenkrat izgubimo večino prijateljev, se moramo vprašati ali morda mi počnemo kaj narobe in ali smo zapadli v tisto stanje, ko mislimo, da ni nihče dovolj dober za nas (kar se včasih zgodi, ko ljudje začnejo iskati bolj pozitivna prijateljstva).
Emma Donoghue je rekla: “Strah je to kar čutiš, pogum je to kar počneš.”
Ko bomo začeli uvajati spremembe v naša življenja in se bodo spremembe začele, se bomo še vedno morali učiti kako nadaljevati in imeti dovolj trden razlog zakaj to sploh počnemo. Samo zato, ker beremo več, smo bolj fizično aktivni, ali jemo bolj zeleno, še ne pomeni, da vemo vse in da ne potrebujemo pomoči od teh, ki to počnejo že leta.
Preden vidimo mavrico, bomo videli dež in preden vidimo spremembe, bomo šli skozi mnogo izzivov, ki nas bodo testirali ali si res želimo drugačnega življenja.
Če odnehamo na sredini poti med tam kjer smo začeli in pred ciljem, ki smo si ga zadali, kako bomo vedeli kako je na drugi strani? Ali je nekaj majhnih izzivov vrednih tega, da se vrnemo nazaj, tam, kjer smo začeli?
Ivan Jurgec – Osebna zgodba policista – Stres odjebi!
