Kaj je velika ideja?
Moderno življenje je napaka. Ne govorim o čudovitem napredku, ki smo ga naredili v znanosti, tehnologiji in podjetništvu, ki nam je omogočil, da boljše jemo, ostajamo mlajši, živimo dlje, premagujemo bolezni, lažje potujemo in uživamo boljše udobje kot prejšnje generacije.
Način, kako organiziramo naše osebno in družbeno življenje, je napaka. Namesto, da bi delali za življenje, živimo za delo. Če bi imeli več samozaupanja in pravilno filozofijo, bi lahko bolj uživali v delu in dosegli celo več kot dosežemo sedaj, hkrati pa bi delali veliko manj ur in prihranili našo energijo za našo družino in družbeno življenje.
To bi bila velika sprememba pri malem doživljanju življenja samega. Tukaj je napredek nazadoval. Včasih smo imeli bolj sproščeno in uravnoteženo življenje, z bolj sproščenim življenjskim stilom, več prostega časa, večjo predanost družini in prijateljem, boljšo družbeno enakost in bratstvo, večjo vljudnost do tujcev in manj stresa ter depresij, manj odvisnosti od drog in alkohola ter manjšo odvisnost od denarja in moči. Sedaj se bolj zavedamo nas samih in naše posameznosti, toda ta nova svoboda je veliko ljudi prestrašila.
Veliko več ljudi skrbi, obupano iščemo navidezno varnost, katera se vedno bolj odmika od nas, kljub temu, da si čedalje, bolj mrzlično prizadevamo priti do nje.
Dandanes je življenje razdeljeno na hiter in počasen trak. Oba sta manj prijetna kot tisti včerajšnji. Za veliko večino počasen trak pomeni ekonomično negotovost: nižje prihodke, nižji socialni položaj, nezadovoljstvo zaradi nezaposlenosti ter zamujanje naraščajočega uživanja materialnih dobrin tistih na hitrem traku. Toda tudi hiter trak ima določena tveganja.
Za veliko ljudi pomeni neomajno obsedenost z napredkom, popolno predanost delu na račun osebnih odnosov, divji življenjski slog, kjer delo prevlada nad vsem. Tudi hiter trak prinaša nezadovoljstvo in revščino, čeprav gre v tem primeru bolj kot za denarno, za časovno in ljubezensko revščino.
Če vas ta analiza materialnih prednosti in osebnih slabosti modernega življenja presune, imam dobre novice. če sprejmemo dejstvo, da moderno življenje deluje na materialni, znanstveni in tehnološki ravni, pogosto pa uniči osebno življenje, lahko naznanim, da obstaja nova pot iz tega življenja.
Nanašam se na princip 80/20, na opazovanja, da 80 odstotkov rezultatov izhaja iz 20 odstotkov ali manj stvari. pozneje v tem poglavju bom razložil, kako ta princip deluje in podal veliko svežih primerov. zaenkrat naj povem samo to, da med tem, ko je princip 80/20 uspešno uporabljen v podjetništvu in ekonomiji ter je naredil napredek v modernem svetu, še ni bil uporabljen v isti obliki pri življenju posameznikov. Če bi bil, bi lahko bolj uživali v življenju, manj delali in dosegli več. V resnici je najboljši način, da dosežemo več, da delamo manj. manj je več, če se osredotočimo na stvari, ki so resnično pomembne, nazadnje tudi na srečo naših bližnjih in nas samih.
Z manj ustvari več
Vsa človeška zgodovina, ves napredek v civilizaciji, vključuje pravilo manj je več. Skoraj 8000 let nazaj so se ljudje premaknili od lovljenja divjih živali in zbiranja dovjih sadov k sistemu kmetijstva, obdelovanja zemlje in udomačevanja živali. Naši predniki so dobili veliko boljšo in več hrane z manj truda in nevarnosti.
Do pred 300 leti je 98 odstotkov prebivalcev, ki so delali delalo na zemlji. Nato je nova kmetijska revolucija uporabila stroje za spremembo pruduktivnosti. Danes kmetijstvo v razvitih državah zaposluje le 2-
Pot ekonomskega napredka v zadnjih 400 letih se je ravnala po pravilu manj je več : prepoznavanje zelo produktivnih sil in metod (20 odstotkov) ter jih povečati tako, da je iz manj virov možno dobiti več rezultatov. Vedno manjše količine zemlje, kapitala, dela, organizacije, materialov in časa so se uporabljale, da se je doseglo večje in boljše donose: več jekla iz manj železove rude, kapitala in dela, več in boljše avtomobile za manj energije in stroškov, več potrošnih dobrin z več značilnostmi in boljšo kvaliteto za vedno nižje cene.
Stoletje nazaj računalniki še niso obstajali. samo 40 let nazaj je bilo narejenih malo ropotajočih računalnikov z veliko truda in stroškov. Skupna računalniška moč na celem planetu je bila takrat manjša od te, ki jo imam zdaj v majhnem prenosnem računalniku. Računalniki so postajali čedalje cenejši, manjši, lažji za uporabo in zmogljivejši. Računalniki predstavljajo pravilo manj je več.
V naših osebnih življenjih ne uporabljamo pravila manj je več
Čeprav je moderno življenje sprejelo pravilo napredka –
Življenje po hitrem traku se sprevrže v delo po hitrem traku. Zagotovo je to življenje večji izziv, imamo več spodbude in več denarja, v zakup pa moramo vzeti tudi popolno podreditev delovnim zahtevam, večjo utrujenost in prežemajočo zaskrbljenost.
V naših osebnih življenjih imamo vedno stvari, ki jih lahko počnemo, ki se izkažejo za zelo dobre, hkrati pa nam vzamejo malo denarja ali truda. Sliši se neverjetno klišejsko toda najboljše stvari v življenju so zastonj ali skoraj zastonj, naš trdu pa nam fantastično poplačajo.
Zahvalite se, pokažite hvaležnost, naklonjenost, gledanje sončnega vzhoda ali zahoda, skrbeti za rastlino ali žival, nasmejati se znancem ali tujcem, narediti prijazno delo, uživati v sprehodu po lepem kraju –
Več z manj: končna meja
Kaj je najdragocenejše in ga ni veliko na zalogo? Kaj nas bo najbolj razžalostilo, če ga zmanjka? Odgovor je verjetno čas. Lahko se zdi neverjetno, da več z manj velja za stvar, za katero se nam zdi, da imamo najmanj v življenju: čas. Toda ne glede na to, kako čudno se zdi, je ta trditev resnična …
Živeti po načelu 80/20 je zelo praktična knjiga, saj govori o zmanjšanju dela, namesto o povečanju. Nemogoče je priti do dobre izboljšave našega življenja, če ne naredimo stvari drugače. Načelo 80/20 pokaže ljudem, kako v celoti delati manj. Če počnemo več stvari, ki nas osrečujejo, glede na to, da jih je izmed vseh stvari, ki jih počnemo, zelo malo, lahko počnemo manj stvari, kljub temu pa še vedno spremenimo življenje. mislimo na več, bolje in intenzivneje naredimo veliko več manjših stvari ter tako na koncu delamo manj.